Cink: od rude do soli v kapsuli
Cink je edina sestavina Adenicila z odobrenimi zdravstvenimi trditvami. Preden pa postane sestavina, je kovina — in pot od kamnine do kapsule pojasni marsikaj, tudi zakaj se na etiketah pojavljajo imena kot citrat ali glukonat.
Element, ne snov sama zase
Cink je kemijski element s simbolom Zn in vrstnim številom 30. Je prehodna kovina, v čisti obliki modrikasto bele barve.
V naravi se v samorodni obliki praktično ne pojavlja — vedno je vezan v spojinah, iz katerih ga je treba šele pridobiti. Po tem se razlikuje od zlata ali bakra, ki ju je mogoče najti tudi v čisti obliki.
Glavna ruda je sfalerit
Najpomembnejša cinkova ruda je sfalerit, cinkov sulfid. Pogosto nastopa skupaj z galenitom, svinčevo rudo, zato se cink in svinec nemalokrat pridobivata iz istih nahajališč.
Druge rude, na primer smitsonit in hemimorfit, so karbonatne in silikatne oblike, a imajo manjši gospodarski pomen.
Kako iz rude nastane kovina
Ruda se najprej obogati, nato praži — sulfid se pri tem pretvori v oksid. Iz oksida se kovina pridobi bodisi po termični poti, s ponovnim reduciranjem, bodisi elektrolizno.
Elektrolizni postopek danes prevladuje, ker daje kovino visoke čistosti. Večina pridobljenega cinka sicer sploh ne gre v prehrano, ampak v zaščito jekla pred korozijo.
Zakaj v dodatkih ni čiste kovine
Kovinski cink v prebavilih ni uporaben, zato se v dodatke prehrani dodajajo soli — spojine, ki v telesu razpadejo in sprostijo element.
Od tod imena na etiketah: cinkov oksid, citrat, glukonat, sulfat. To niso različni »cinki«, ampak različne spojine istega elementa.
Vsaka sol ima drug delež elementa
Delež cinka v masi soli se močno razlikuje. Pri oksidu gre za približno štiri petine mase, pri citratu okoli tretjino, pri glukonatu pa le okoli trinajst odstotkov.
Zato ista masa soli pomeni vsakič drugo količino cinka — in zato je navedba oblike na etiketi pomembna.
Katere oblike so sploh dovoljene
Seznam dovoljenih oblik določa Uredba (ES) št. 1170/2009, s katero sta bili nadomeščeni prilogi Direktive 2002/46/ES o dodatkih prehrani.
Na seznamu so med drugim acetat, citrat, glukonat, laktat, oksid, karbonat, sulfat, pikolinat in bisglicinat. Kar ni na seznamu, se ne sme uporabiti.
Cink v hrani in v zemlji
Element ni omejen na dodatke: v prehrani je prisoten v mesu, stročnicah, oreščkih, semenih in polnozrnatih žitih, največ pa ga je v školjkah.
V kmetijstvu je cink eno od mikrohranil; njegova dostopnost rastlinam je odvisna od lastnosti tal, zlasti od njihove kislosti. Na apnenčastih tleh je dostopnost praviloma manjša kot na kislih.
Kaj o cinku pove pakiranje Adenicila
Cink je na prednji strani naveden kot ena od štirih sestavin. Oblika soli, količina v miligramih in odstotek referenčne vrednosti niso navedeni.
Zato ničesar ne preračunavamo in ne trdimo, da je izdelek »vir cinka« — ta izraz po pravilih Evropske unije predpostavlja znano količino.
Kaj sme pisati o cinku
Cink je edina sestavina tega izdelka, za katero register Evropske unije vsebuje odobrene zdravstvene trditve. Navedene so na strani izdelka v dobesednem besedilu uredbe.
Ali se sme posamezna trditev uporabiti, je odvisno od količine v dnevnem odmerku — te pa pakiranje ne navaja.
Zakaj o rastlinah ne pišemo enako
Za tribulus, vrbovec in maco odobrenih trditev ni. Rastlinski pripravki ostajajo neobravnavani po členu 28(6) Uredbe (ES) št. 1924/2006, kar je Sodišče Evropske unije potrdilo v zadevi C-386/23.
Zato o rastlinah pišemo le to, kaj so in od kod prihajajo.
Viri
- Mineraloški priročniki — sfalerit (cinkov sulfid) kot glavna cinkova ruda in njegovo pojavljanje skupaj z galenitom.
- Mineraloški priročniki — smitsonit in hemimorfit kot karbonatna in silikatna cinkova minerala.
- Metalurška literatura — praženje sulfidne rude in pretvorba v oksid.
- Metalurška literatura — termični in elektrolizni postopek pridobivanja cinka.
- Kemijski priročniki — cink kot prehodna kovina, simbol Zn, vrstno število 30.
- Geokemijski viri — odsotnost samorodnega cinka v naravi.
- Uredba Komisije (ES) št. 1170/2009 o nadomestitvi prilog Direktive 2002/46/ES.
- Direktiva 2002/46/ES o dodatkih prehrani, Priloga II — dovoljene oblike mineralnih snovi, vključno s cinkovimi spojinami.
- Direktiva 2002/46/ES — člen 8: številčno navajanje količin na priporočeni dnevni odmerek in odstotek referenčnih vrednosti.
- Tehnična dokumentacija proizvajalcev surovin — delež elementa v posameznih cinkovih soleh: citrat približno 31 %, glukonat približno 13 %.
- Primerjalni pregledi oblik cinka — oksid kot sol z največjim deležem elementa.
- Prehranski viri cinka: meso, stročnice, oreščki, semena, polnozrnata žita, školjke.
- Agronomska literatura — cink kot mikrohranilo in vpliv kislosti tal na njegovo dostopnost.
- Uredba (EU) št. 432/2012 — seznam dovoljenih zdravstvenih trditev in pogoji njihove uporabe, vključno s trditvami o cinku.
- Register prehranskih in zdravstvenih trditev Evropske unije.
- Uredba (ES) št. 1924/2006 — člen 28(6) in pogoji uporabe trditev; Sodišče Evropske unije, zadeva C-386/23.
Adenicil: štiri sestavine, deset kapsul, 39 €
Na prednji strani so štiri sestavine: cink, tribulus, vrbovec in maca — ne trgovsko ime mešanice, pod katerim bi se lahko skrivalo še kaj drugega.
V pakiranju je deset želatinskih kapsul, po navedbi prodajalca ena dnevno ob obroku. Cena je 39 € z dostavo, plačate pa ob prevzemu — brez predplačila.